internet of things oz. “ko se ti mleko nikoli ne pokvari”

Ljubljana, 27. 9. 2016

V zadnjem času je internet stvari (internet of things – IoT) eden pogosteje uporabljenih izrazov. S povezovanjem vseh mogočih znanih naprav internet stvari obljublja, da bo izboljšal kakovost življenja, načina dela in zabave. S povezavo naših domov, avtomobilov, pisarn in v resnici kar celotnih mest v med seboj povezane interaktivne enote je jasno, da je IoT velik del prihodnosti. Nedvomno bo zabavno spremljati, kaj vse bomo imeli pri roki na zaslonu pametnega telefona; mogoče pa tudi tega kmalu ne bomo potrebovali več.

Ker imamo v Klicajevi širši družini možgančke, ki jim take stvari niso tuje, se spomnim, kako smo pred več kot desetletjem ob razvoju neke steklokeramične plošče razpravljali, kako bo odlično, ko boš na poti domov poklical štedilnik, naj začne segrevati vodo za kuhanje kosila, kako ti bo hladilnik sporočil, kaj od nujnih sestavin za pripravo večerjo je zmanjkalo oziroma da je potekel rok uporabe mleku. No, in zdaj je že skoraj tako.

Ob vseh napravah, ki jih povezujemo med seboj, je vedno primerno vprašanje varnosti. Verjetno ste brali polemike o avtonomnih vozilih in problemu, koga rešiti ob morebitni nesreči. Kot pri vseh elektronskih napravah je varnost tudi v domačih hišah problem. Če npr. nekdo vdre v sistem pametne hiše, lahko zelo dobro prouči naše navade. To pomeni, da lahko natančno predvidi, kdaj nas ni doma, kaj je pri nas uporabno, in si odpre dostop. Lahko gre tudi za manj zloben namen in podatke pobirajo tudi podjetja, ki so vgradila komponente sistema. Baze big data so dovolj vredne, da je ob nakupu verjetno skrit tudi kakšen drobni tisk o tem. Tudi virusov ne gre zanemariti. Si predstavljate, da vam naenkrat zablokirajo vhodna vrata, avto, okna in telefon. To je odlično izhodišče za začetek grozljivke. Ali pa, da se zbudite sredi noči in vse luči v hiši utripajo. Morda se spomnite virusa, ki je nedavno strašil po Sloveniji, pri katerem so zahtevali odkupnino za njegovo odstranitev iz računalnika. Kolikšen znesek ste pripravljeni odšteti za mirno noč spanca?

Seveda pa ni vse slabo, kar je povezano z varnostjo. V povezavi imamo lahko tudi kamere oz. druge naprave za sledenje, kar pomeni, da lahko vsak trenutek pogledamo, kaj se dogaja z našimi napravami.

Vendar je verjetno, da bodo ljudje ne glede na morebitno nevarnost vedno izbrali udobje in zabavo. Zanimivo bo videti, ali bodo pripravljeni za udobje prenesti take podatke tudi na tretje osebe ali bodo raje ohranili zasebnost glede prehrambnih navad, ali pa bo pomembnejše, da bo izbrana trgovina vsak teden preprosto dostavila stvari, za katere bo hladilnik sporočil, da jih zmanjkuje.

To seveda ne velja samo za gospodinjstva. V idealnem scenariju bo v krog povezana tudi banka, ki takoj, ko npr. toplotna črpalka ali avto prijavita nepravilno delovanje, ponudi možnost izrednega limita, ali pa nam Petrol dostavi kurilno olje, ko smo na zadnjih 20 % zalogovnika, serviser pa prihiti, še preden sploh opazimo, da pralni stroj ne dela, ponudnik telekomunikacij pa spreminja pakete glede na naše navade. Idealen svet? V teoriji je vse videti odlično, mi smo zadovoljni, ker se nam ni treba ukvarjati z naročanji, ponudniki pa tudi, ker vedo, kaj lahko od nas pričakujejo in nas ni treba loviti z oglasi.

V realnosti seveda ne bo tako, ker nam bodo »naši« ponudniki poskušali prodati stvari, ki jih ne potrebujemo, dodatno pa bomo dobivali še boljše, zanimivejše in konkurenčnejše ponudbe drugih, ki bodo nekako povezani v našem krogu. No ja, udobje bo še vedno prevladalo, CRM pa bo verjetno top področje v podjetjih.

Mogoče bi to lahko postal nov poslovni načrt za »biznis«: v konzorcij se poveže približno 10–15 podjetij, ki si niso konkurenčna in ponujajo končnim uporabnikom brezplačno »smart home« s pogojem, da so ekskluzivno nekaj let v mreži, torej imajo uporabnika, ki mu ni treba oglaševati, točno vedo, kaj želi in kaj uporablja, kar pomeni, da jim ni treba vlagati v raziskave trga, saj imajo detajlne informacije o svojih uporabnikih.

Pri vseh tej »novi« tehnologiji je zanimivo, da bo, kot kaže, glavni vezni element zadevica, ki je že dolgo na trgu in se vztrajno širi na vsa področja. To je tehnologija NFC (Near field communication), ki omogoča preprosto in varno dvosmerno interakcijo med elektronskimi napravami. To uporabnikom omogoča brezkontaktne transakcije, dostop do digitalnih vsebin in povezovanje elektronskih naprav z le enim dotikom. Ker se cena čipa znižuje, je pričakovati, da bo zadeva kmalu povsod, predvsem pa bo nadomestila QR-kode. Za »smart home« je pomembno, da jih preprosto vključimo v sistem, ker je tehnologija skladna z WiFi in Bluetoothom, v čipu pa je lahko poljubna vsebina: če se vrnemo v hladilnik, vsak izdelek ima v čipu označen najmanj rok trajanja. Ker bo potrošnikovo udobje na prvem mestu, je verjetno, da bo imel poleg poglavitnih podatkov vsak izdelek še najmanj poljubno veliko receptov, ki jih bo hladilnik znal skombinirati in uporabniku predlagati nekaj menijev za kosilo.

Poleg povezljivosti je ta tehnologija zanimiva tudi glede komuniciranja. Na embalaži npr. lahko proizvajalci s čipom podajo vse pomembne informacije, s telefonom pa se s skeniranjem čipa z NFC-funkcijo prikažejo različne vsebine. Proizvajalec v tem primeru ve, da to sporoča nekomu, ki ima njegov produkt že v roki in je že korak od klasičnega oglaševanja, saj mu lahko sporoči bolj specifične vsebine.

Malibu je ravno naredil nekaj simpatičnega, saj je čipe vgradil v svoje steklenice in kupcem ponudil veliko zabavne vsebine, hkrati pa se je izognil posebni aplikaciji za to ali uporabi QR-kode. Več o promociji tukaj.