Življenje netalentiranih je v teh časih bistveno enostavnejše kot nekoč. Morda celo lažje od tistih talentiranih, ki so svojo danost pilili na kateri od akademij. Netalentirani nimajo veliko samokritike; besedilo, ki je slabše od garancijskega lista na greznici, zgrgrajo v mikrofon, spustijo prek autotunea in, voilà, mega hit je pripravljen! Čez naključne posnetke z obiska domačega kafiča razmažejo katerega od instaučinkov — in fotografije so za steno galerije.

Več si preberite v članku Andreja Trohe v reviji Monitor.